Sekcije

Zemljo obdaja magnetno polje, približno dipolarne oblike, ki ga ustvari magnetni bipol znotraj tekočega notranjega jedra planeta zaradi električnih tokov. Ima magnetne pole, ki ne sovpadajo z geofrafskimi, saj je magnetna os zamaknjena za približno 11° glede na os vrtenja Zemlje.
Ko je kamnina povržena magnetiziciji, se ta magnetizacija imenuje direktna magnetizacija, katera nam nudi informacije o smeri in intenziteti magnetnega polja v trenutku litogeneze.
Magnetizem je lahko atomske ali subatomske narave, ker imajo atomi številnih snovi nenormalne magnetne momente (atomske, elektronske ali jedrske), katere lahko zunanje magnetno polje različno usmeri.
Vektor intenzivnosti magnetizacije, imenovani tudi magnetni polarizacijski vektor in označen z M, je magnetni moment na enoto prostornine, ki jo ima določeni material. Za vsako snov je zato mogoče izračunati magnetno občutljivost (χ), to je sposobnost delovanja snovi v primerjavi z delovanjem zunanjega magnetnega polja. Oobčutljivost je mogoče definirati matematično, kot razmerje med inducirano magnetizacijo in magnetnim poljem, ki se uporablja.
χ= M/H

Glede na orientacijo, ki jo uporabijo elementarni magnetni momenti zaradi magnetnega polja, se lahko snovi razvrstijo v:

• diamagne snovi, za katere velja  < 0>
• paramagnetne snovi, kjer je magnetizacija vzporedna in na splošno tudi sorazmerna z magnetnim poljem, ki se uporablja, za katere velja  > 0. V trenutku, ko ni prisotno magnetno polje, imajo njihove molekule različne magnetne momente, kjer so lahko popolnoma odsotnosti ali pa se šibko interagirajo;
• feromagnetne snovi, za katere je značilno, da je pri Curiejevi temperaturi, magnetni moment atoma vzporeden in orientiran v isto smer znotraj območij imenovanih feromagnetne domene, tudi ko ni prisotno zunanje magnetno polje. Zaradi tega se lahko te snovi nenadno magnetizirajo tudi v odsotnosti zunanjega magnetnega polja. Nad Curiejevo temperaturo se te snovi obnašajo isto kot paramagnetne snovi. Kumulativni učinek magnetnega momenta atoma povzroči sorazmerno visoko magnetizacijo (torej občutljivost) za dano magnetno polje, ki se uporablja.