Fotogramski posnetek iz zraka se načrta tako, da se leti nad območjem opazovanja po vzporednih trakovih, s 60% prekrivanjem posameznih fotogramov in 20% prekrivanjem sosednjih trakov.

Proces, ki omogoča dodelitev pravilnih prostorskih koordinat vsaki točki pridobljenih fotografij, se imenuje popravek grafičnega dela. Ta postopek omogoča pretvorbo primarne fotografije iz poljubnega koordinatnega sistema v kartografski projekcijski sistem. Natančna prostorska umestitev fotografije v zraku je odvisna od pravilne meritve kota, kroga in smeri, ki izhajajo iz inercijske referenčne enote, nameščene na krovu. Ti parametri določajo položaj plovila v trenutku snemanja vsakega fotograma.

Po drugi strani, projekcijska sprememba fotograma upošteva deviacije, ki nastanejo zaradi kota snemanja na senzorju ter zaradi topografske raziskave na območju opazovanja z uporabo digitalnega terenskega modela (DTM). Digitalni terenski model omogoča preoblikovanje projekcijske fotografije na tak način, da se vsak pixel na fotografiji vidi iz položaja, ki je nanj pravokoten.

Na ta način je mogoče pridobiti spemenjene fotografije, to pomeni geometrijsko pravilne fotografije s snemanjem iz zraka (preoblikovanje projekcijske fotografije in georeferenčne fotografije). Geometrijsko pravilna fotografija se torej lahko nadgradi na digitalno kartografijo in se uporabi za merjenje dejanskih razdalj, saj prikazuje natančno predstavitev zemeljske površine.