Slovar

Akustična impedanca

Akustična impedanca splošnega medija je enaka gostoti medija, ki je pomnožena s hitrostjo zvoka v mediju.

Dielektrična konstanta

Ko se določeni material postavi med dvema telesoma, ki že imata naboj, se v tem primeru električna sila lahko tudi znatno spremeni. Električna sila ima maksimalno moč v vakuumu, torej kateri koli material, ki prede v stik (in ga imenujemo dielektrik), lahko zmanjša moč med električnimi naboji. Ta lastnost materialov se meri s količino, ki jo imenujemo relativna dielektrična konstanta (r) in ki nam prikazuje električni tok v vakuumu ter električni tok v materialu, ki ga obravnavamo.
Hitrost elektromagnetnih valov v vakuumu se izraža s formulo c= 3*10^8 m/s, medtem ko se v homogenem in izotropnem elementu izračuna s sledečo formulo: v=c/sqrt (dielektrična konstanta)

Elastični valovi (ali mehanični)

Elastični valovi se širijo le v prisotnosti materiala, saj premikanje nastane zaradi togosti in elastičnosti delcev, ki sestavljajo material in ki povzročajo premikanje.

Električna napetost

To je urejen tok električnih nabojev in je določena kot razlika električnega potenciala na dveh točkah prevodnika.
Električna napetost lahko izhaja iz več razlogov. V tekočinah in plinih, električni tok sestavljajo pozitivni in negativni naboji (pozitivni in negativni ioni), medtem, ko gre pri kovinskih prevodnikih za električni tok le iz negativnih nabojev, to pomeni elektronov.

Električna upornost

To je merilo zmogljivosti upornosti materiala pri pretoku električnega toka in se meri v ohmih*meter.
Večina kamnin ima značilnosti elektrolitske prevodnosti, ker so, z izjemo nekaterih kovinskih mineralov, skoraj vsi minerali izolirani. Prevodnost je zato v bistvu posledica vmesne vode zaradi poroznosti, vsebnosti vode in količine soli raztopljene v vodi. Prisotnost tekočin v podtalju povzroči, da postanejo kamnine in tla, ki jih prečka tok, dobri prevodniki električne energije.

Elektromagnetni spekter

Razpon vseh mogočih elektromagnetnih frekvenc se imenuje elektromagnetni spekter in vključuje zelo obširno vsto frekvenc, od najnižjih 50 Hz, do frekvence valov, ki jih oddaja električni tok, pa do maksimalnih frekvenc 1023 Hz, ki so frekvence gama žarkov.
Infrardeče sevanje (IR) se običajno deli na bližnje, srednje, daljše in ekstremno valovanje, kjer območje valovnih dožin sega do 700nm in 1mm.

Geofon

Geofon je senzor, ki deluje na principu merjenja zvoka, ki se prenaša po ruševinah, torej zvoka, ki se meri pri potresih ali v umetno ustvarjenih situacijah, kjer se prejeti signal preoblikuje v električni impulz.

Gravitacijsko polje

Gravitacijsko polje je sprememba prostora v prisotnosti določene mase, pri čimer vsaka masa, ki se nahaja v gravitacijskem polju, ki ga ustvari določeno telo, privlači to telo k sebi. Sila privlačnosti med tema dvema masama je sorazmerna razmerju med samimi masami in obratno sorazmerna razdalji med njima na kvadrat.

Vsako telo v prostem padu pospeši svojo hitrost, ne glede na njegovo maso. Na zemeljski površini je ta hitrost enaka 9,81 m/s^2

Hidrofon

Hidrofon je senzor, ki zazna akustične signale v vodi ali drugih tekočinah.

Hitrost svetlobe

V vakuumu se svetloba premika s hitrostjo 299.792,458 m/s. V zraku je hitrost nižja, kjer se razlikuje s hitrostjo v vakuumu za samo 3 dele od 1000. Za obe hitrosti se pogosto uporablja približna vrednost 300.000  m/s

Inercialna merilna enota (IMU)

Inercialna merilna enota je elektronski sistem, ki temelji na inercialnih senzorjih, kot so npr. merilci pospešča in žiroskopi, ki omogočajo meritev nastavitve zrakoplova, to pomeni  kot nagiba, vrtenja in guganja.

Infrardeče sevanje

Infrardeče sevanje ali IR oddajajo segreta telesa in so posledica premikanja atomov, kjer je njihova intenzivnost in frekvenca povezana z absolutno temperaturo samega telesa.

Kartografska projekcija

To je analitski postopek, ki omogoča, da se na geografski karti prikaže vsako točko zemeljske porvšine, ki se obravnava. Pri projekciji podatkov se uporabijo določene deviacije vsaj ene izmed geografskih značilnosti, npr. oblika, površina, smer, razdalja. Glede na njihove prevladujoče lastnosti se projekcije razlikujejo v enake, enakovredne in skladne, odvisno od tega ali obdržijo razdalje, površine, kote.

Lom svetlobe

Lom svetlobe je fizikalni pojav, ki nastane, ko svetlobni žarek prečka površje, ki ločuje različne materiale in opisuje spremembo smeri svetlobe. Kot loma svetloba odvisi od kota trčenja in indeksov loma svetlobe obeh medijev. Razmerje med temi količinami ureja Shellov zakon.

Magnetna preiskava

Določa fizikalne količine, to pomeni sposobnost določene snovi, da se magnetizira v prisotnosti magnetnega polja. Pri magnetno anizotropnih materialih je to tenzorska količina, medtem ko gre pri izotropnih materialih za skalarno količino. Količina je opredeljena kot razmerje med intenziteto magnetizacije M v materialu, ki ga postavimo v magnetno polje intenzitete H in samim poljem. Materiali se razlikujejo v:
diamagnetne materiale (material reagira na magnetno polje H z zelo šibko magnetizacijo, nasprotna magnetnemu polju H), paramagnetne materiale (material reagira na magnetno polje H z zelo šibko magnetizacijo, ki sovpada z magnetnim poljem H) in feromagnetike (material reagira na magnetno polje H z zelo močno magnetizacijo, ki sovpada z magnetnim poljem H). Pri feromagnetnih materialih, lahko magnetizacija obstaja, tudi ko ni zunanjega polja.

Odsev

Ko val doseže oviro, ki preprečuje njegovo širjenje, se ta odseva. Smer razmika odbitega valovanja tvori kot, pravokotno na odbojno površino, ki je enak tistemu, ki ga ustvari odbitno valovanje na odbojno površino.